Vsako podjetje že ima znamko delodajalca, tudi če je nikoli ni načrtovalo. Oblikujejo jo pogovori v pisarni, vtis kandidata po intervjuju in zgodbe, ki jih odhajajoči odnesejo s seboj. Intervjuji z zaposlenimi so najpoštenejši način, da jo spoznate in jo začnete namerno graditi, brez olepševanja.
Najprej poslušajte, nato pripovedujte
Preden karkoli objavite, ugotovite, kaj zaposleni v resnici cenijo. Po vsej verjetnosti to ni to, kar piše v predstavitveni brošuri. Pogosto so to jasnost odgovornosti, odnos vodje, prilagodljivost ali možnost učenja. To so podatki, na katerih lahko gradite sporočilo, ki mu bodo verjeli tudi kandidati.
Koga povabiti k pogovoru
Ne izbirajte samo najglasnejših ambasadorjev. Povabite ljudi iz različnih oddelkov, različnih delovnih dob in vlog, vključno s tistimi, ki so v podjetju šele nekaj mesecev. Njihove zgodbe so pogosto najbolj iskrene, ker še pomnijo, kaj jih je prepričalo, da so prišli.
Vprašanja, iz katerih nastanejo zgodbe
- Kateri dan v zadnjem letu bi prijatelju opisali kot dokaz, da je pri nas dobro delati?
- Kaj vas je presenetilo v prvih tednih?
- Kaj danes počnete drugače, kot ste si predstavljali ob prihodu?
- Kaj bi povedali nekomu, ki razmišlja o prijavi?
- Česa pri nas ne boste našli, čeprav bi si morda tako mislili?
Zadnje vprašanje je pomembno. Podjetje, ki zna povedati, česa ni, je za kandidata verodostojnejše kot tisto, ki obljublja vse.
Iz intervjuja v vsebino
Iz enega pogovora lahko nastane več stvari: citat za razdelek Kariera, odgovor za oglas za prosto delovno mesto, izsek v gradivu za nove sodelavce ali kratek video. Vsakokrat ohranite besede zaposlenega in pazite, da povedano ostane v istem pomenu, kot ga je povedal sam.
Prostovoljnost in privolitev
Delovno razmerje je razmerje moči, zato je v takem okolju privolitev težko resnično prostovoljna. Delovna skupina iz člena 29 (predhodnica Evropskega odbora za varstvo podatkov) je v mnenju 2/2017 opozorila, da lahko zaposleni zaradi odvisnosti od delodajalca težko zavrne. V praksi to pomeni, da naj bo sodelovanje res neobvezno in brez posledic, privolitev pisna, namen jasno opisan, preklic pa vedno mogoč.
Kako preveriti učinek
Spremljajte število in kakovost prijav na prosta delovna mesta, delež sprejetih ponudb, odgovore kandidatov na vprašanje, kako so izvedeli za vas, in obstojnost novih sodelavcev v prvem letu. Ena sama številka ne pove veliko, zato jih primerjajte pred kampanjo in po njej.
Viri
- Evropski odbor za varstvo podatkov (EDPB), mnenje 2/2017 o obdelavi podatkov na delovnem mestu.
- Informacijski pooblaščenec Republike Slovenije (privolitev in obdelava podatkov zaposlenih).