Znanost in praksa

Znanost poslušanja: tri sekunde, ki spremenijo pogovor

Nekatere najbolj uporabne ugotovitve o pogovoru so se rodile v učilnicah. Prenesete jih lahko v vsak intervju.

Zgodba iz učilnic

Ameriška raziskovalka Mary Budd Rowe je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja snemala pouk in merila, koliko časa učitelji počakajo po zastavljenem vprašanju. Povprečje je bilo približno sekundo. Ko so učitelje naučili, da počakajo vsaj tri sekunde, so se odgovori podaljšali, odgovarjati je začelo več učencev in več odgovorov je bilo utemeljenih. Rowe je rezultate povzela v članku Wait time: slowing down may be a way of speeding up (1986).

Zakaj tišina deluje

Raziskava je bila narejena v razredu, ne v intervjuju za zaposlitev. Mehanizem pa je prenosljiv: ljudje potrebujejo čas, da zberejo misli, še posebej pri zahtevnem vprašanju. Če tišino zapolnimo takoj, dobimo prvi, ne pa najboljšega odgovora. V intervjuju to pomeni, da kandidat ne dokonča misli, pri izstopnem pogovoru pa, da sogovornik ne pove tistega, kar je mislil povedati.

Prvi vtis in sodba

Druga uporabna ugotovitev prihaja iz kadrovske psihologije. Dougherty, Turban in Callender (1994) so spremljali intervjuvarje in ugotovili, da prvi vtis o kandidatu vpliva na to, kako vodijo preostali pogovor. Intervjuvarji, ki so si ustvarili ugoden vtis, so se obnašali bolj prijazno, kandidatom pa je to dalo priložnost, da se bolje odrežejo. Sodba torej ne ostane samo v glavi, ampak tudi spreminja pogovor.

Poslušanje je veščina

Kluger in Itzchakov (2022) sta v pregledu raziskav povzela, da se kakovostno poslušanje povezuje z večjim zaupanjem, manjšo obrambnostjo in boljšim počutjem govorca. Pomembno je tudi to, da so učinki izmerjeni na govorcu: ljudje pod pozornim poslušanjem mislijo bolj jasno in so pripravljeni razmisliti tudi o drugačnem stališču.

Brezplačen trik za jutri

Naslednjič, ko boste vodili pogovor, preizkusite preprosto pravilo:

  1. Po vsakem pomembnem vprašanju počakajte tri sekunde, tudi če se zdi dolgo. V mislih lahko preštejete „ena, dve, tri“.
  2. Ko sogovornik odgovori, ne odgovorite takoj. Povzemite v eni povedi, kar ste slišali.
  3. Zastavite eno poglobitveno vprašanje: „Kaj je bilo pri tem najtežje?“

Na koncu dneva si zapišite, kaj ste izvedeli, česar sicer ne bi. Če pravilo preizkusite pri petih pogovorih, boste hitro opazili razliko.

Kam naprej

Če vas zanimajo tehnike poslušanja, si oglejte stran o aktivnem poslušanju. Če vas zanima uporaba pri zaposlovanju, preberite razlago o intervjuju za zaposlovanje.

Viri

  • Rowe, M. B. (1986). Wait time: slowing down may be a way of speeding up. Journal of Teacher Education, 37(1), 43–50.
  • Dougherty, T. W., Turban, D. B., Callender, J. C. (1994). Confirming first impressions in the employment interview. Journal of Applied Psychology, 79(5).
  • Kluger, A. N., Itzchakov, G. (2022). The power of listening at work. Annual Review of Organizational Psychology and Organizational Behavior, 9.

Začnimo

Preizkusite tri sekunde v svojem naslednjem pogovoru.

Če želite, skupaj pregledava vaše pogovore in poiščeva, kje se skrivajo neizrabljene priložnosti. Prvi pogovor je brezplačen.

Dogovori brezplačen pogovor